Od Pangkorja proti Melaki
Po zajtrku smo se poslovili od otoka Pangkor in se, najprej z ladjo, potem pa z udobnim avtobusom odpravili proti naši naslednji lokaciji – Melaki.
V Kuala Lumpurju smo na letališču prevzeli avtomobil, ki smo ga rezervirali že doma. Naš ati je že dobro izurjen v vožnji po levi, zato nismo imeli večjih težav na poti. Do našega stanovanja v Melaki nas je ločilo približno 150 km in dobri 2 uri vožnje.
Airfryer in 150 vrst nudlov
Namestitev smo rezervirali preko AirBnB. Bivali smo malenkost izven centra, dovolj blizu, da smo imeli vse »na dosegu nog«. Stanovanje se je nahajalo v eni izmed stolpnic, v sklopu katerih je bil na voljo tudi velik bazen z dvema otroškima toboganoma, kar je zelo razveselilo otroke. Imeli smo 2 spalnici, 2 kopalnici, dnevno sobo in zelo osnovno kuhinjo. Edini pripomoček je bil namreč airfryer. Strošek na noč je bil okrog 60€.
Naš dom v Melaki za par dni.
Za obisk Melake nas je navdušila babi, ki je tukaj preživela par noči med njenim lanskim potovanje po Aziji. Najbolj smo se veselili centra mesta, velikega rdečega trga in seveda slavne ulice Jonker street, kjer so ponujali ogromno ulične hrane.
Prvi dan smo preživeli bolj kot ne ob in v bazenu, saj smo bili še precej utrujeni od dolge vožnje. Podali smo se tudi v trgovino po hrano in hitro ugotovili, da bo pametneje, da večino obrokom jemo zunaj. Če si že kdaj bil/a v kakšni večji azijski trgovini, potem boš razumel/a. 😀 Vajeni kuhanja »naše« hrane, smo bili kar precej zmedeni. Da smo imeli na voljo samo airfryer, ki ga nikoli prej nismo uporabljali, je bila pa samo še kaplja čez rob. Po kakšni uri tavanja med policami s 150 vrstami različnih nudlov, alg, jajc čudnih barv in mnogo drugih, nam neznanih zadev, smo pograbili samo »nagece« in pomfri. Precej težav smo imeli z iskanjem kruha, na koncu smo našli le toast in še približno 30 vrst rahlo kruhu podobnih jedi z raznoraznimi polnili (večinoma sladkimi).
"Stresno" nakupovanje v azijskih trgovinah.
Cene v trgovinah so nas zelo presenetile. Mleko, jajca, sir ipd. kar kupujemo doma, je bilo tukaj dražje kot pri nas! Še en razlog več, da se nismo trudili s kuhanjem. Za zajtrk smo jedli kosmiče in jajce, za malico kakšno sadje (ki ga ni tako zelo enostavno dobiti kot na Tajskem, kjer ti ga narezanega in ohlajenega ponujajo na vsakem vogalu) in sladke štručke.
Ulica hrane in vonj po durianu
Zvečer, ko so se oglasili trebuščki, smo skočili do centra in se potopili v živahno množico na »ulici hrane« – Jonker street. Skoraj karkoli si si zaželel, to si tam dobil. Od burgerjev, pic, sušija, sadnih šejkov, juh, nudlov, riža, mesa, mavričnih sladic … In na Kajino največje veselje tudi Mango sticky rice!
Melaka, Jonker street - podnevi
Oh in ne pozabimo na DURIAN! Stojnice s temi veličastnimi sadeži najdeš hitreje kot tiste s sladoledom ali šejki. Durian Malezijci očitno zares obožujejo. Vse »diši« po njem, saj ga stlačijo v absolutno vse – od sladoleda, cmočkov, peciv, pijač, čokolad, bonbonov, … Naše prvo srečanje z njim nas je trajno zaznamovalo, zato se od takrat držimo stran od česarkoli, kjer je beseda »durian« samo omenjena. Pravijo, da ga ali ljubiš ali pa sovražiš. Mi smo žal v drugi skupini.
Med bolj znanimi »znamenitostmi« v Melaki so načičkane glasbene rikše. Ko se sprehajaš skozi mesto, imaš na trenutke občutek, da si na nekem karaoke festivalu. Vsaka rikša ima svojo pesem, navito na maksimum – od Disneyjevih hitov do K-popa.
Melaka - raziskovanje mesta
Spopad z vročino & ribe z nogami
Ker smo želeli videti še kaj drugega, smo se eno dopoldne odpravili do plavajoče mošeje. Peš, da bi več videli. No, videli smo predvsem slapove, ki so tekli iz nas. Ravno tisti dan je bilo verjetno najbolj vroče. Ta »izlet« je bil totalna polomija, si ga bomo pa sigurno zapomnili.
Ko smo končno prispeli, smo izvedeli, da nismo primerno oblečeni. Na srečo je imela tetka pri vhodu na zalogi vsa mogoča oblačila, za izposojo, ravno v ta namen. Po približno pol ure zavijanja v debele sloje, da so bili pokriti vsi koščki telesa (razen dlani in obraza), se veselo podamo v notranjost in glej ga zlomka – proti nam prikoraka varnostnik in nam prijazno pove, da trenutno »nemuslimanom« vstop ni dovoljen. Lahko pa počakamo 2 uri in potem vstopimo.
Ha-ha. Lačni, žejni, prešvicani in napol poskregani med sabo, smo se samo slekli, pofotkali zadevo od daleč in se lepo poslovili. Po hitrem postopku smo naročili Grab, ki nas je zapeljal do prve restavracije z nam najljubšo malezijsko jedjo – rotiji. Da bi bil dan še malo slabši, se je v trenutku, ko smo zapuščali restavracijo, ulilo kot iz škafa.
Plavajoča mošeja, tradicionana oblačila, odlični rotiji in ogromni varani
Na koncu smo se vsi strinjali, da je bil ta dan precejšnja katastrofa. Ampak hej! Oblekli so nas v tradicionalna oblačila – kar je bilo kar zanimivo doživetje. Srečali smo nekaj varanov (ogromni kuščarji, ki uživajo v kanalizacijskih jarkih) in čudne »ribe z nogami«, o katerih še danes debatiramo, kaj so bile. Pa še jedli smo dobro. Torej ni bilo čisto zaman.
Melaka na kratko
Na kratko – Melaka nam je bila všeč. Sploh mestno jedro s stojnicami, prelep rdeči trg Dutch Square in večerni »vibe« mesta, ko zagorijo številne lučke. Če se odpravljaš v Melako, ti svetujemo, da prideš med vikendom, ko so tržnice odprte. Za raziskovanje mesta so 3 dnevi več kot dovolj.
Melaka, Jonker street - ponoči
Od Melake pa naprej proti mestu Johor Bahru na jugu Malezije. Več o tem, preberi tukaj → Johor Bahru – med visokimi stolpnicami in preprostimi okusi ulice
