Ko smo se že petič odpravili v Bosno, res nismo pričakovali, da nas lahko še kaj tako preseneti, da bomo že pred odhodom načrtovali ponovno vrnitev. Ampak nas je. Ponovno nas je Bosna navdušila na vsakem koraku. Od zares prijaznih ljudi, prečudovite narave do izjemne hrane in smešno nizkih cen.
Tokrat smo imeli na voljo 4 dni, osredotočili smo se na Bihać z okolico. V tem predelu sva punci že bili 2 leti nazaj, ko sva skupaj z babico odkrivali lepote reke Une. Takrat smo bivale malenkost južneje od Bihaća.
POT PROTI NAŠEMU CILJU
Na pot smo se odpravili 15. avgusta, ki je po mnenju ChatGPT-ja najbolj prometno obremenjen datum v celem letu. Najprej smo imeli precej pomislekov, skoraj smo že opustili to idejo, potem smo pa 1 teden pred odhodom vseeno rezervirali namestitev in upali na najboljše.
Budilko smo nastavili na 3:00 zjutraj in jo seveda prav v našem stilu tudi prespali. 😀 Tako smo krenili na pot 1 uro kasneje kot smo želeli, dodobra preučili vse mejne prehode in na koncu »šli skozi« kot po maslu. Do našega prvega cilja – Velike Kladuše smo prispeli v dobrih 2,5 urah.
Ker Bosna ni v EU, smo že pred mejo vsi pobrali iz telefonov SIM kartice, saj nas je prav vsakič do sedaj (kljub previdnosti) naslednji mesec po obisku presenetil povišan račun za telefon. Ni treba, da kličeš ali pošlješ sporočilo. Če ujame signal, ga plačaš. Ne vem kako je pri drugih operaterjih, mi smo pri A1, kjer se ti ob zaznavi tujega signala, avtomatsko vklopi paket tujina (se tako imenuje?) in ti zaračunajo 20€ ali nekaj podobnega. Lani smo pridelali 120€ računa, ker je mulc za par minut izklopil letalski način.
V glavnem, da smo mirni, mi zdaj vedno kartice poberemo ven in kupimo eno bosansko SIM kartico, na katero se potem povežemo vsi, da imamo internet. Cena je zanemarljiva.
VELIKA KLADUŠA
Glavni cilj tukaj nam je bila tržnica. Fantje si v Bosni vedno dajo duška, nakupijo čevlje, majice, zokne, … Midve s Kajo pa (ne)potrpežljivo čakava in se ponavadi najraje zadržujeva v predelu kjer prodajajo domače pridelke ter se založiva s sadjem.
Žal so na Google map-u podatki o odprtju tržnice napačni, zato smo naleteli na prazne stojnice. Razočaranje je bilo veliko.
V mestu smo si privoščili prvi burek za manj kot 2€ in obvezen jogurt za zraven.
Sprehod po Veliki Kladuši in prvi burek
Po kratkem sprehodu po mestu in mestnem parku, smo se zagnali še na grad, ki je na Google map-u izgledal prav lepo. Kot že tolikokrat poprej, se je tudi tokrat potrdilo, da Google map in Bosna nista najboljša prijatelja. Do gradu, ki je izgledal bolj kot žalostne ruševine, je peljala neprevozna (verjetno tudi neprehodna) pot, zato smo obrnili in se napotili proti Bihaću.
KONČNO NA CILJU
Ker smo želeli nekaj pristnega, smo tokrat rezervirali vikendico v naravi, direktno ob reki Uni. To je bila lesena hiška, brez interneta in brez televizije ampak izjemno udobna in čista. Bivanje v njej je bilo prav posebno doživetje, ki me je odneslo nazaj v otroštvo, ko sem z babico preživela ogromno časa na njenem vikendu, v podobnem stilu. Vse je bilo leseno in preprosto vendar obenem tako zelo domačno in prijetno.
Naša hiška v mestu Bihać
Skupaj s hiško smo »dobili« tudi 2 potepuška kužka, ki sta nas že prvo jutro pričakala z mahajočima repkoma. Ker smo imeli zraven tudi našega Čarlija, smo imeli pasjo hrano pri roki, zato smo jima vsak dan privoščili zajtrk in večerjo.
KAJ VSE SMO DOŽIVELI TOKRAT?
1. BIHAĆ - Najboljši čevapčiči in kopanje v reki Uni
Bihać je majhno mesto ob meji s Hrvaško, ki ga reka Una naredi res nekaj posebnega. Voda je tako zelena, da izgleda skoraj neresnično, okoli pa polno slapov in narave, ki kar kliče k raziskovanju. Samo mesto je mirno, s pridihom zgodovine in sproščenim vzdušjem, zaradi katerega hitro pozabiš na hitenje.
Seveda pa brez čevapov ne gre! Najprej smo si privoščili najboljše čevape v mestu – to restavracijo sva s Kajo obiskali že dve leti nazaj in sva komaj čakali, da se vrneva. Velika porcija lepinje s čevapčiči nas je stala samo 4 €!
Tik pod restavracijo je luštna mestna plaža, kjer smo se pogumno pognali v reko Uno in se osvežili v sicer precej hladni vodi (okrog 17 stopinj), kar pa je bilo na tisti vroč dan zelo dobrodošlo.
Mestna plaža v Bihaću
In potem še smo našli še en lep kotiček – mestni park na otočku sredi Une. Povsod majhni slapovčki, zelenje, otroci so se zapodili na igrala, midva pa sva samo uživala v šumenju vode okoli nas. Tako preprosto, pa tako lepo.
Razgledi v parku Bihać
Bihać je super izhodišče za raziskovanje Nacionalnega parka Una, hkrati pa ima tudi samo mesto svoj poseben čar.
2. JAPODSKI OTOCI – Raj na reki Uni
Eno popoldne smo skočili še do Japodskih otokov in res nismo pričakovali, da nas bo ta mali naravni park tako navdušil. Vstopnina je simbolična, ampak se splača. Poti so lepo urejene, povsod je zelenje, reka Una šumi okoli tebe… Tukaj najdeš otroška igrala, bar, restavracijo, kamp in celo prikupne hiške, kjer lahko prespiš.
Japodski otoki so dobili ime po starodavnem ilirskem plemenu Japodov, ki je tu nekoč živelo. Danes pa je to miren, urejen kotiček, kjer imaš vse – od sproščenega družinskega izleta, kopanja v zeleni Uni do malce zgodovine.
Sprehodili smo se med lesenimi mostički, ki povezujejo otočke, in občudovali naravo. Srečali smo tudi skupino glasnih gosk, ki so se veselo sprehajale naokrog. Potem pa smo sredi reke zagledali ogromno gugalnico, do katere so te pripeljali s čolnom, da se lahko poslikaš. Mi nismo imeli v planu vožnje s čolnom, ta srednjemu mulcu pa ta gugalnica ni in ni dala miru. Zato je skočil v vodo in kar zaplaval do nje. Nazaj je sicer prišel skoraj moder od mraza in utrujen od plavanja proti toku, ampak s takšnim nasmeškom, kot da je osvojil medaljo. 😅
3. ŠTRBAČKI BUK
Štrbački buk je tisti slap, ki ga preprosto moraš videti, če prideš v te konce. Ko stojiš ob njem, slišiš mogočen šum vode, ki kar malo preglasi tvoje misli, in hitro začutiš tisto pravo moč narave.
Midve s Kajo sva tukaj že bili, tokrat sva pa pripeljali še svoje fante, ker je reees lepo. Cesta do tja je bila še 2 leti nazaj makedamska in v precej slabem stanju, letos pa nas je presenetila asvaltirana pot in celo novo parkirišče.
Za vstop v območje slapa (v sklopu Nacionalnega parka Una) znaša cena za odraslo osebo 12 KM (6€), za otroke (7–14 let) okrog 8 KM (4€).
Več o slapovih na reki Uni smo zapisali že tukaj –> Reka Una s slapovi
4. OBISK TRŽNICE V BIHAĆU
Ker smo »zgrešili« tržnico v Veliki Kladuši, smo morali to nekako nadoknaditi. Na srečo smo našli eno, sicer manjšo, tudi v Bihaću. Tam so si fantje nakupili čevlje, zokne, majice, hlače, … V glavnem, zdaj so pripravljeni na novo šolsko leto. 😀
Tokrat se je nad nakupovanjem navdušila tudi Kaja, zato sem na »prehrambenem oddelku« ostala sama. So pa na koncu vsi z veseljem glodali sladke robide in breskve, ki sem jih nabavila.
Tržnica v Bihaću je podobna kot tista v Banja Luki. Prodajajo predvsem oblačila in čevlje, pa domače pridelke. Cene niso blazno nizke, so pa sprejemljive. Za kratko majico smo recimo odšteli cca 10€, za zokne 1,5€ na par. Čevlji stanejo okrog 20€. Kvaliteta oblačil je po večini zelo dobra. Majice se po xy pranjih ne raztegnejo, tisk ne zbledi,…
5. »INSTAGRAMABILNE« KAVARNE
V Bihaću in njegovi okolici je ogromno čudovitih kavarnic. Res je, da za poseben ambient poskrbi že sama bližina reke Une in zelena okolica. Se pa s primerno opremo prostorov in teras tudi sami potrudijo, da naredijo doživetje še boljše.
Kaj je lahko lepšega kot sedeti v udobnem naslanjaču / visečem stolu, tik ob reki, ki prijetno hladi ozračje, poleg pa srkati ledeno kavo in klepetati o planih za naprej?
Povsod v okolici Bihaća (ob reki Uni) se najde ogromno takih in drugačnih luštnih kavarnic in restavracij
6. TRADICIONALNE BOSANSKE RESTAVRACIJE
Ko potujemo, vedno preizkušamo lokalno kulinariko, saj smo mnenja, da na tak način še bolje spoznaš destinacijo. Poleg tega pa vsi zelo radi dobro jemo. 😊
Nič drugače ni, ko pridemo v Bosno. Najraje si privoščimo kosilo v kakšni lokalni restavraciji. Največkrat so to sicer čevapčiči, tokrat pa smo obiskali par tradicionalnih restavracij in preizkusili še druge domače jedi, kot je teletina izpod saća, sarme, razne narezke, meso iz žara, različne sire in seveda številne bosanske sladice.
Zares okusna in poceni hrana v tradicionalni bosanski restavraciji v središču Bihaća
Cene v restavracijah so prav povsod vsaj polovico nižje kot pri nas. Recimo pice so po 5€ ali manj, čevapčiči podobno, dunajski s prilogo 6-8€, … Tudi pijača je cenejša. Za Coca colo smo odšteli ponavadi okrog 1,5€, za kavo pa 1€.
7. NAŠLI SMO SVOJ NAJLJUBŠI KOTIČEK
Čisto slučajno smo med vožnjo proti Bosanski Krupi naleteli na lep kotiček s prečudovito plažo, kjer so imeli celo 8 meterski stolp za skakanje v reko. Verjetno ne rabim posebej omeniti, da sta bila fanta čisto navdušena nad tem?
Najlepši trenutki našega dopusta v Bosni
Ob tej plaži se nahaja tudi ena takšna pristna bosanska restavracija, mi pa ravno prav lačni. Veseli, da bomo spet odlično jedli, se posedemo na teraso, ko pride do nas natakar in nam pove, da s psom nismo dobrodošli. Čakaj.. Kaj? Sedeli smo na terasi, naš pes je majhne pasme, prijazen in na povodcu. Žal ni pomagalo, da smo mu vse to našteli. Psi tukaj pač niso dovoljeni. Smo pa kasneje, par 100 metrov naprej, odkrili prav tako lepo restavracijo, kjer je bil naš Čarli dobrodošel.
Ampak, ker je bilo res tako zelo lepo, smo tukaj na plaži preživeli še nadaljnji 2 uri. Fanta sta skakala iz stolpa, Kaja pa se je vozila po toboganu in namakala ritko v osvežujočo vodo.
V to lokacijo smo se res zaljubili in komaj čakamo, da se vrnemo.
8. LETELI SMO ČEZ BOSANSKO KRUPO – ZIP LINE
Čisto za konec smo pustili pa še najbolj adrenalinsko doživetje – ZIP LINE. Čeprav smo bili najprej vsi pripravljeni na spust, sva si s Kajo, ob pogledu na prepade pod zajlo, premislili. Zdaj nama je sicer malo žal, ampak saj še bo kakšna priložnost tudi za naju. 😉
Nepozabno adrenalinsko doživetje nad Bosansko Krupo
Cena je bila 15 EUR, v kar sta bila všteta 2 spusta, enako bi nas stal sprehod čez viseči most. Za dodatnih 5€ so Niku namontirali še 360° kamero, ki je posnela njegov spust in tako smo dobili še en lep spomin za domov.
Čudovita izkušnja. Že zaradi samih razgledov se je splačalo priti do tja. 😊
NAS JE KAJ RAZOČARALO?
Ena malenkost pa nas je res.
Če smo bili na eni strani ponovno tako zelo navdušeni nad to krasno državo, nas je toliko bolj zmotilo dejstvo, da niso najbolj naklonjeni psom. V več kot eni restavraciji se nam je zgodilo podobno. Skoraj vsakič do sedaj smo s seboj v Bosno vzeli tudi Čarlija in nismo imeli slabih izkušenj, zato očitno to ne velja povsod. Zato, če imate kužka s katerim potujete, naj vas to ne ustavi. Veliko restavracij in kavarn nima te politike in so kužki dobrodošli.
ZAKLJUČEK
Bosna nas je tudi tokrat očarala s svojo sproščenostjo in pristnostjo – od zelenih rečnih obal in slapov, do kotičkov, kjer lahko samo sediš, opazuješ naravo in poslušaš šumenje vode. Zato smo že na poti domov debatirali, kdaj se spet vrnemo.
Bihać in okolica je pravi mali raj za družine in ljubitelje narave. Lahko se pogumno vržeš v osvežujočo reko, raziskuješ naravo, okušaš izvrstno kulinariko ali pa se celo poskusiš spustiti z zip line-om. 😀
Ker pa se na potovanjih lahko zgodi vse mogoče – še posebej, ko so zraven otroci – je dobro imeti podporo. Zato mi ne gremo prav nikamor brez Turističnega zavarovanja z asistenco v tujini, ki ga pred odhodom kar preko spleta sklenemo pri Zavarovalnici Sava. Tako si zagotovimo pomoč kjerkoli in potujemo brez skrbi.
Še več zapisov o naših obiskih Bosne in Hercegovine najdeš tukaj:
