Čas za prvi premik. Iz Da Nanga smo se kar z Grabom odpeljale v Hoi An. Za približno 40 minutno vožnjo smo plačale manj kot 10€. Lahko bi šle tudi z avtobusom ampak je bilo tako hitreje in cena ni bila veliko višja.
Hoi An
Hoi An se nahaja v osrednjem Vietnamu, približno 30 km južno od Da Nanga.
Njegovo zgodovinsko središče spada pod UNESCO-vo svetovno dediščino – zaščiteno je od leta 1999.
Najbolj prepoznavno je po barvitih lampijončkih, ki so res povsod po mestu in, sploh zvečer, ustvarjajo čisto posebno vzdušje. Številne kavarnice z odličnimi kavami, sadnimi sokovi in domačo hrano pa so samo še pika na i.
Za to mesto smo imele res velika pričakovanja.
Prvo raziskovanje mesta Hoi An
Prispele smo v lušten hotel, blizu centra mesta, z najbolj prijaznim lastnikom. Direktno pred sobo je kraljeval bazen, katerega se je Kaja noro razveselila in kar takoj navlekla nase kopalke in se potopila v (za naju z babico čisto premrzlo) vodo.
Tudi tukaj smo imele v ceni zajtrk. Bivanje v sobi, primerni za 4 odrasle in še kakšnega otroka, nas je stalo približno 30€.
Pogled iz naše sobe.
Ko se je Kaja končno naveličala čofotanja, smo se odpravile na »izvidnico« po okolici. Najprej smo si v eni od kavarnic privoščile jajčno kavo (no, Kaja je pila pasijonkin sok) in nekaj malega pojedle.
Prva raziskovanja mesta
Pot smo nadaljevale proti strogemu centru do slavnih mostov. Takrat nas je zadelo, da čas praznikov res ni najboljša izbira za obisk Hoi An-a. Gneča je bila skoraj neznosna. Krasen sprehod po obrežju reke ob številnih stojnicah se je spremenil v boj za osebni prostor, ki smo ga že davno izgubile.
Prekrasen trg s številnimi lampijončki, lepo okrašenimi čolnički, ki so v reki čakali na turiste, da jih popeljejo na ogled mesta iz vode, se je iz sanjskega prizora hitro spremenil v pravo mravljišče. Ljudje so se drenjali med stojnicami, poskušali ujeti popolno fotografijo, medtem ko so prodajalci glasno vabili k svojim izdelkom. Čolnički so se zibali ob rečnem bregu, njihovi lastniki pa so neutrudno ponavljali: “Boat ride, madam? Very cheap!”
Čudovito mesto Hoi An
Kot da že ni bilo dovolj preprek, so med nami vijugale še xích lô rikše, ki so v počasnem ritmu prevažale turiste, medtem ko so njihovi vozniki spretno krmarili skozi kaos. Vsake toliko je kakšna nenadoma zavila na pot, zaradi česar smo morale izvajati nenadne plesne korake, če nismo želele končati kot okras na kolesu.
Vsak korak je bil prava misija – izogibanje sprehajalcem, vijuganje med prodajnimi stojnicami, previdno umikanje, da ne bi kdo končal v reki, in občasno bežanje pred rikšo, ki je imela očitno prednostno pot. Romantična podoba Hoi Ana, ki smo jo pričakovale, je bila res tam – le da jo je bilo treba poiskati nekje med množico, vrvežem in cingljanjem rikšarskih zvončkov. 😅
Sprehajanje po mestnih ulicah
Kljub razočaranju zaradi gneče se nismo pustile spraviti v slabo voljo. Namesto da bi se še naprej borile za vsak kvadratni centimeter prostora, smo se v naslednjih dneh pametno umaknile v malo bolj skrite ulice, nekoliko višje od reke. Tam smo končno lahko hodile v svojem tempu – brez brez bojazni, da bi nas kdo po nesreči pobasal v rikšo. 😄
Kaj vse smo počele v naslednjih dneh, poglej v naslednjem članku –> Bánh mì in dolgi sprehodi
