Pa je prišel ta dan. Dan, ko se odpravljamo na otoček Cacnipa (Cagnipa), kjer se nahaja samo en resort – Coconut Garden Island Resort. Okoli pa sama džungla. Menda je bil pred leti v bližini še en hotel ampak naj bi bil že več let zapuščen.
Kako smo ga sploh našle? Čisto po naključju, med brskanjem za zanimivostmi v okolici Port Bartona. Najprej sem bila skeptična. Ali se odpraviti tako daleč od obale, kjer si »obsojen« na to kar ti ponuja resort? Kaj pa, če katera zboli? Ni trgovin, hrano in pijačo lahko kupiš samo v resortu, elektrika je omejena, … Ampak fotke (in vztrajnost babice) so tehnico prevagale na stran GREMO.
Definitivno najboljša odločitev na tem potovanju. To so bili 4 najbolj umirjeni in čudoviti dnevi na Filipinih. Že samo zaradi tega se je splačalo priti tako daleč!
PRIHOD V RAJ
S čolnom so nas pobrali na plaži Port Bartona in nas dostavili do resorta kjer nas je pričakal najlepši razgled na turkizno morje, mehko mivko in palme do koder ti seže pogled.
Bivale smo v družinskem bungalovu z dvema zakonskima posteljama in še pogradom. Za nočitev z zajtrkom smo odštele 36€. Notranjost res ni bila ne vem kaj ampak nekega luksuza niti nismo želele. Glavna zvezda je bila terasa s pogledom na morje ob katerem smo vse samo vzdihovale in sploh nismo našle besed.
Ob vhodu v hiško so se ob jutrih po drevesih naganjale opice, vse naokrog so ležali kokosi, na palmah so bile obešene mreže in gugalnice, … Pač, res raj na zemlji.
NAJLEPŠI 4 DNEVI NA POTOVANJU
Vse obroke smo imele v njihovi restavraciji, ki je imela presenetljivo razumne cene in izjemno okusno hrano. Sploh njihov domač kruh je bil vrhunski. Res, da je kdaj kakšna sestavina zmanjkala, saj so morali vse pripeljati iz Palawana, ampak nikoli nismo bile lačne.
Elektriko smo imeli samo par ur dopoldan in par ur zvečer, kar nam ni povzročalo nobenih težav. V sobi ni bilo vtičnic, zato smo telefone polnili v restavraciji med večerjo. Namesto klime smo zvečer odprle okna, da je prijetno pihljalo. Tako smo vso noč poslušale najlepšo glasbo – šumenje valov.
Dneve smo preživljale zares sproščeno. Kopanje, igra na plaži, knjiga, kava, hrana… Na repeat 😀 Poleg nas je bilo na otočku še kakšnih 20 gostov, med njimi tudi otroci, s katerimi si je Kaja krajšala trenutke, ko se nama enostavno ni več dalo igrati njenih (res neštetih) iger. 😄
Še bolj kot otroci pa je bil zanimiv kuža Momo. Ta je bil res svojevrsten pes. Komaj je čakal, da je prišel nekdo na plažo in mu metal mivko. Palice niso bile aktualne. Žogice tudi ne preveč.
Najraje pa je plaval. Prav vsakič, ko smo šle v vodo, je pritekel za nami in plaval kot bi bil rojen v vodi. Če si mu vrgel kamen, je zaplaval za njim in se potopil prav do dna ter ga prinesel nazaj (če ga je slučajno našel). To je bila sigurno najbolj »čudna« stvar na tem potovanju. Kar nismo se ga mogle nagledati. Pač, res še nismo videle psa, ki bi se tako potapljal!
Kljub počasnemu tempu, so ti 4 dnevi minili čisto prehitro in že je bilo tukaj jutro, ko smo morale odpluti nazaj v Port Barton in ujeti kombi za El Nido.
Če bi morala izbrati vrhunec tega potovanja, potem so bili to ti 4 dnevi na tem otočku. Če nas pot slučajno še kdaj zanese v bližino, bi se vsekakor vrnili.
Nadaljevanje naše pustolovščine prihaja KMALU.
