Port Barton je bil vse kaj druga kot to kar smo pričakovale. Po vseh prebranih navdušenih komentarjih kako krasen kraj je to, smo zmedeno pogledovale okrog sebe, ko smo iz prenatrpanega kombija stopile na avtobusno postajo.
Prvo kar sem pomislila, je bilo: Zakaj je tukaj vse v prahu? Neasvaltirana cesta, avtobusna postaja, ki je bila v bistvu samo nadstrešek, pod katerim se je gnetlo polno mladine z nahrbtniki, večjimi od sebe, neorganizirano parkirani kombiji in številni tuk tuki, ki so čakali, da nas odpeljejo do naših bivališč.
Ali smo me sigurno prišle v pravi kraj?
PRIČAKOVANJA VS. REALNOST
Pričakovale smo ribiško mestece s čudovitimi plažami, številnimi restavracijami, kavarnicami in sproščeno energijo.
Čeprav na prvi vtis nič ni delovalo pravilno, smo hitro ugotovile, da pravzaprav Port Barton res je vse to. Ampak bilo je nekaj – ne moremo čisto natančno pokazati s prstom kaj – kar nam je onemogočalo, da bi začutile vse tiste komentarje navdušenih popotnikov, ki so ta kraj že obiskali. Mogoče neasvaltirane, prašne in luknjaste ceste? Table z oznako: Pozor meduze na plaži? Gruče pijanih mladostnikov v lokalih na plaži ob večernem sprehodu?
Kakorkoli – tukaj smo bile in ta čas smo nameravale maksimalno izkoristiti.
Raznorazni tuk tuki na vsakem vogalu.
NAŠ MALI RAJ V PORT BARTONU
Ko smo prispele do našega »hotela«, se je prvi vtis konkretno izboljšal. Malo je pomagalo tudi Kajino neverjetno navdušenje nad njeno prvo vožnjo s tuk tukom, kjer smo skakale kot skokice iz sedeža do stropa. Njen smeh nas je vse okužil – še šoferja.
Bivale smo v Teteng’s Apartelle. Naša namestitev je bila čudovita. Obdana z zelenjem, s prostornim in zelo prijetno opremljenim skupnim prostorom, velikim bazenom in nadvse zabavno in ustrežljivo Sandro.
V ceni sicer nismo imele zajtrka, so pa imeli zjutraj brezplačno na voljo toast, marmelado, arašidovo maslo, mleko, kosmiče, banane in sok. Čez cel dan pa si si lahko privoščil tudi gratis kavo ali čaj. Super je bil tudi avtomat za vodo – tako smo imeli hladno vodo vedno na dosegu roke. Soba je bila prostorna in udobna.
Da sem zjutraj zgodaj vstala, je poskrbel sosedov petelin, ki je začel veselo kikirati okrog 6. ure. Mojih dveh sostanovalk nikoli ni uspel zbuditi, zato sem to uro ali dve vsako jutro izkoristila za kavo in knjigo v miru, poleg tega pa sem že pripravila plan za prihajajoči dan.
PRVI DAN – POPRAVLJANJE PRVEGA VTISA?
Prvi dan je bil namenjen raziskovanju okolice in popravljanju prvega vtisa. Seveda smo najprej zavile na plažo, da si jo ogledamo še pri svetlobi. Bila je lepa. Res lepa – ampak opozorilne table za meduze, parkirani čolni in odsotnost kopalcev nas je precej potrla. Tudi Sandra nam je odsvetovala kopanje tam.
Zato smo dopoldan preživele lenobno – sprehod po plaži (vsaj noge smo namočile) in poležavanju na vrečah v baru na plaži ob srkanju hladnih sadnih sokov. Ko smo se naveličale, smo se osvežile v »našem« bazenu (še sreča, da smo ga imele), kasneje pa poiskale bližnjo restavracijo, kjer smo pojedle večerjo.
HRANA NA FILIPINIH
Glede hrane na Filipinih nismo imele visokih pričakovanj – slišale smo namreč več slabih kot dobrih mnenj glede tega. Ampak morem reči, da je bila hrana odlična. Večinoma smo jedle kakšne rezance, curry ali riž s piščancem. Vse je bilo okusno.
So pa bile cene tiste, ki so nas malo presenetile. Pričakovale smo nekaj podobnega kot v Indoneziji ali kakšnem bolj odročnem delu Tajske. Torej, smešno poceni. Ampak ne, kljub slabi infrastrukturi in vtisu okolice, so bile cene »visoke«. Seveda govorimo o cenah, ki so še vedno precej nižje kot pri nas.
Vedno smo jedle v cenejših restavracijah z lokalno hrano, za obrok pa smo povprečno plačale med 3 in 4€. Kar je več kot smo plačevale recimo na jugu Tajske, kjer smo za celotno kosilo za 3 odštele manj kot 10€ (ponavadi s pijačo vred). Coca cola, sprite ipd. so zelo poceni – cca 0,5€, sveži sadni sokovi in šejki pa okrog 3-4€. V bistvu se ti je bolj splačalo spiti pivo ali rum kolo kot sadni sok. 😅
Ker se nikakor nismo mogle sprijazniti, da smo tako blizu morja in se ne moremo kopati, je bil plan za naslednje dni, da poiščemo plažo, kjer bomo lahko v miru čofotale.
Nadaljevanje preberi tukaj –> Port Barton: S Tuk tukom po nemogočih cestah (PRIDE KMALU)
