Enourni polet do Chiang Mai-a smo vsi prespali. Na izhodu nas je že čakal šofer, ki nas je zapeljal do naše »baze«. Polni adrenalina smo okrog 21-te ure prispeli v hotel. Lačni in vznemirjeni smo se peš odpravili do prve »restavracije«, take pristne tajske. Voziček z gorilnikom za kuhanje, par plastičnih miz in stolov na pločniku in najboljša večerja kar smo jih imeli na celotnem potovanju. Za 5 jedi smo plačali 200 bahtov, kar je dobrih 5€. Na poti nazaj smo pri tetki s sadjem kupili še osvežilen kokos, ki ga je tamlajša sanjala že od zadnjega potovanja po Tajski, nato pa popadali v postelje.
In takoj je bilo vse lažje...
Za raziskovanje severnega dela države smo si vzeli 8 dni. Ker smo samo mesto Chiang Mai že ob prejšnjih obiskih prehodili podolgem in počez, smo se tokrat osredotočili bolj na obrobje.
1. TEŽKO PRIČAKOVANA TAJSKA HRANA IN NAMAKANJE V BAZENU.
Prvi dan smo prelenarili ob bazenu, sprehodili smo se po centru mesta, obiskali slavni Sunday market in uživali v ulični hrani. V to mesto smo se zares zaljubili že leta 2019, ko smo ga obiskali prvič. Tokrat smo bili v manjšem hotelu Chedihome na super lokaciji, z božanskim zajtrkom. Vsako jutro so nam, poleg izbranega zajtrka, napolnili mizo z 10+ vrstami svežega sadja. Osebje je bilo od prvega do zadnjega izjemno prijazno in odzivno. Definitivno priporočamo!
2. CHIANG MAI: ZAVETIŠČE ZA SLONE
Ker je bila hčerka na prvem potovanju stara komaj dobro leto, se spomni obiska slonjega zavetišča samo po fotografijah, zato smo se letos to odločili ponoviti in smo za drug dan rezervirali obisk pri slončkih v Elephant Freedom Village.
Chiang Mai sloni in čudovit dan.
V ceno obiska je vštet prevoz iz hotela in nazaj, hranjenje slonov, sprehod po jungli in umivanje slonov ter kopanje v bližnji reki. Ob povratku nas je čakalo še odlično kosilo. Sama pot do slonje vasice je bila zelo dolga. Trajala je dobri 2 uri, na koncu so nas iz kombija prestavili v džip, saj je bila cesta v zelo slabem stanju. Ampak takoj, ko smo prispeli na vrh hriba, je bilo vse pozabljeno. Kot že ob prejšnjem obisku (sicer na drugi lokaciji) je bila ta izkušnja zagotovo vrhunec potovanja in neizmerno sem hvaležna, da sva lahko omogočila otrokom tako nepozabne trenutke v družbi teh čudovitih, nežnih velikanov v njihovem naravnem okolju.
Nasmehi povedo več kot 1000 besed.
3. PREMIK V DOI SAKET
Tretji dan smo spakirali kovčke, rentali avto (ne pozabit na mednarodno vozniško dovoljenje!) in se odpravili na prav posebno dogodivščino. Že sama vožnja po Tajski predstavlja velik izziv, saj poteka promet precej drugače kot pri nas. Vozijo po levi strani, na cesti je ogromno motorjev, songthaew-ov (s kabino delno zaprt pick-up za približno 8 ljudi), avtomobili so parkirani praktično na voznem pasu.. Spet hvaležna za svojo boljšo polovico, ki je suvereno sedel za volan na »napačni strani«, in nas popeljal proti našemu naslednjemu cilju – Doi Saket.
Naša puščica.
Doi Saket leži v vzhodnem delu province Chiang Mai. Območje je pretežno kmetijsko usmerjeno, z riževimi polji v dolini in sadovnjaki ter drugimi vrstami kmetijstva na pobočjih. Okrožje je dobilo ime po 1816m visoki gori Doi Saket.
4. POSTANEK V BOTANIČNEM VRTU
Ker je bila naša ciljna točka oddaljena samo slabo uro (check-in v hotel smo pa imeli po 14:00), smo na hitro poiskali nekaj ob poti, kar bi bilo zanimivo tako za otroke, kot za naju. V oči nam je padel botanični vrt, Tweechol Botanical Garden. Ob vstopu smo sicer morali plačati vstopnino, ampak za evropske razmere je šlo bolj za drobiž. Tisti dan je bilo peklensko vroče. Takoj, ko smo stopili iz avta, mi je bilo žal, da smo se odločili za ta obisk. Ampak, plačali smo, otroci se niso kaj dosti pritoževali, zato smo se dobro namazali s kremo za sonce, pobasali par plastenk vode, in šli. Vseeno pa smo bili zelo veseli, ko smo zagledali brezplačni »bus«, ki nas je popeljal po celotnem parku.
Vroč ampak krasen dan, nedaleč od mesta Chiang Mai.
Med vožnjo smo opazili, da nekateri po parku kolesarijo. Ne bi bili mi, če se ne bi takoj navdušili nad idejo, da se na raziskovanje odpravimo še na 2 kolesih. Izposodili smo si 2 otroška kolesa, 1 odraslo in 1 tandem kolo, kar je bil vrhunec dneva. Veter v laseh je omilil soparo in naredili smo si čudovito, smeha polno dopoldne. Sam park je bil čudovit. Poti so nas vodile med neskončnimi nasadi bujnega rastlinja. Kot se za Tajce spodobi, so za piko na i poskrbele razne skulpture izrezljane iz grmov in številni šaljivi kipi, hiške, igrala, našli smo celo zajčke in srne.
Odličen način za ogled parka.
Kmalu smo postali lačni, zato smo se odpravili naprej. Ob cesti smo se ustavili v lokalni restavraciji, kjer niso znali niti besede angleško. To nas seveda ni ustavilo. Po nekaj mahanju z rokami, iskanju fotografij hrane na Googlu, ob pomoči prevajalnika, so nam postregli s slastnim kosilom, ki ga do danes še nismo pozabili. Če kaj, pa zelo radi dobro jemo. To je tudi eden glavnih razlogov, da smo Tajsko obiskali že tretjič. Tako okusne in sveže hrane kot smo je bili deležni na vseh naših potovanjih v to čudovito deželo, nismo jedli nikjer drugje.
Nadaljevanje našega potovanja najdeš tukaj –> Doi Saket z okolico: Road trip
