Spili smo še zadnjo kavico, popakirali stvari se odpeljali proti avtobusni postaji v Lampangu. Ker nismo želeli tvegati kakšnih ozeblin, zato smo tokrat vožnjo z vlakom zamenjali s kombijem in nadaljevali pot nazaj proti Chiang Mai-u. Tam smo rentali avto in se podali proti mestu Pai.
Naša puščica.
Pot je vsekakor zelo zanimiva. Cesta do mesta Pai, imenovana “Pai Highway” ali “Pai Canyon Road,” je znana po svojih mnogih ovinkih, saj jih je na tej poti več kot 700. Če smo bili ostali na robu slabosti, je naš šofer užival kot še nikoli. Še dobro, da ga imamo. Večina turistov se proti Pai-u odpravi s skuterjem, kar mora biti pa sploh posebno doživetje.
Na poti v mesto Pai.
Mesto Pai, skrito v goratem delu severne Tajske, je pravi biser s svojimi slikovitimi riževimi polji, termalnimi vrelci in boemsko atmosfero. Mesto je znano po množičnem obisku mladih popotnikov, ki tukaj najdejo sproščeno in duhovno ozračje ter zabave s svojimi številnimi somišljeniki. Vsekakor pa je mesto in njegova okolica zelo zanimivo tudi za družine.
Nastanjeni smo bili v bungalovčkih, nedaleč od centra mesta, s čudovitim ambientom. Na terasi nas je pričakal prijazen kuža, ki nas je spremljal do konca našega obiska.
Pogled iz naše terase.
Tukaj so imeli tudi svoj naravni bazen in ribnik, v katerem se je kar gnetlo rib. Kot že veste, so naši otroci nori na vse kar je mokro, zato bi se bilo precej nesmiselno podajat v boj glede kopanja. Prepričali so celo atija, da je namočil noge. Kaji je bila voda prehladna, fanta sta pa dala od sebe vso energijo in se dodobra naužila vodne zabave. V nadaljevanju opišem še posledice tega kopanja in zakaj se od takrat naprej raje kopamo v »preverjenih« bazenih.
Ker smo se ostali že malo dolgočasili, smo z avtom naredili premik do nacionalnega parka in njihovih naravnih term. Sredi ničesar je stala lesena baraka, kjer si lahko kupil nekaj za popit in pojest, zraven pa bazenčki s kristalno čisto vodo. Čeprav sem se bala komarjev, jih na moje presenečenje sploh ni bilo. Tako sem lažje zadihala, ko smo se sproščali med namakanjem v prijetno toplih bazenčkih.
Uživanje med namakanjem.
V mestu smo pojedli kosilo, se sprehodili po tržnici in si v eni od ljubkih kavarnic privoščili še sladico ter kavo. Zvečer smo se po bližnjici (čez polja, dvorišča in mimo lajajočih psov, ki niso bili slišati preveč prijazni) podali v mesto, da tudi mi občutimo to »Tajsko Nirvano«. Bilo je kot smo pričakovali. Ogromno mladih, ki so klepetali v lokalčkih ob cesti, iz katerih je odmevala glasba. In na našo srečo, velika ponudba ulične hrane, kjer smo napolnili trebuščke.
Jutri pa nas čaka še en raziskovalni dan – PAI: BAMBUSOV GOLF, KITAJSKA VAS IN ZAČETEK TEŽAV
