Naše potovanje se je s svetlobno hitrostjo bližalo koncu. Čeprav smo se morali s težkim srcem posloviti od brezskrbnega uživanja na neskončnih plažah, smo se zelo veselili nove dogodivščine v prestolnici dežele, ki nas je tako zelo očarala.
Bangkok ima dobrih 9 milijonov prebivalcev, kar je podatek, ki me je, priznam, malce zaskrbel. Prvič v Bangkoku – S tremi majhnimi otroki v nepoznanem velemestu.. Kako bomo to zvozili?
KULTURNI ŠOK V KAOTIČNEM BANGKOKU
Kljub temu, da smo bili na Tajskem že krepko več kot 2 tedna in smo doživeli že ogromno novega, nas ni nič pripravilo na kaos, v katerega smo padli v Bangkoku.
Pot iz Koh Changa se je vlekla kot jara kača. Kar ni hotelo biti konec. Ko smo le prispeli do hotela, smo se razpakirali in preoblekli. Bivali smo v hotelu Pinnacle, ki je bil za svoj denar odličen. Najbolj si ga bomo zagotovo zapomnili po obilnem zajtrku, na katerem si si lahko privoščil dejansko VSE kar si si zaželel.
Vhod v naš hotel.
Kmalu smo bili pripravljeni na večerno raziskovanje. Bili smo že zelo lačni, zato smo seveda najprej iskali tržnico s hrano.
Google map je v takih primerih naš najboljši prijatelj, ta večer pa nas je, imel za norca. Tavali smo po neskončnih ulicah z ozkimi pločniki, polnih lukenj, kar res ni najbolj idealno, ko moreš pred sabo potiskat otroški voziček.
Utrujeni od dolge vožnje, lačni, en bolj siten kot drug, smo kočno prispeli v bližino ulice kjer bi se naj nahajal »food market«. Takrat pa je, kot strela z jasnega, našega najstarejšega mulca začel neznansko bolet trebuh. To je bila kaplja čez rob moje potrpežljivosti. V glavi sem preklinjala Bangkok in našo odločitev, da ostanemo tu nekaj dni. Na drugi strani ceste smo zagledali Mc donalds, in čeprav mi prej ni padlo na kraj pameti, da bi na Tajskem kdaj jedli tam, sem pozabila na vso slastno ulično hrano, ki jo ponuja Bangkok. Medtem, ko je Rok poiskal taksi, sem kupila nekaj hrane, katero smo vzeli s seboj v hotel. Preden smo prispeli v hotel, je trebuh nehal bolet in na koncu z živci smo se odpravili spat.
PRVI POSKUS »NATEGA«, KI JIH V BANGKOKU NAJDEŠ NA VSAKEM VOGALU
Skoraj leto raziskovanja kako potovati po Tajski, kaj videti ipd.. Sem naletela tudi na opozorila, da (predvsem v Bangkoku) zelo radi prinašajo okoli nevedne turiste. Če nisi zares previden, ti lahko za neko storitev zaračunajo tudi 5-kratno ceno.
Seveda so poskusili tudi pri nas. Za naša 2 dni v Bangkoku smo imeli v planu ogled nekaj glavnih znamenitosti, tržnice s hrano in nakupovanje.
Ena bolj luštnih ladjic na reki Chao Phraya.
V hotelu so imeli svojega taksista, ki nas je takoj prijazno povprašal kakšni so naši načrti. Dogovorili smo se za vožnjo z ladjico po reki, do templja Wat Arun. Kasneje smo si želeli ogledati še Wat Pho z ležečo Budo.
Ker vedno rada preverim različne ponudbe, sem tudi tokrat pobrskala po spletu in našla lokacijo in ceno »taksi« ladjice. Šoferju smo naročili kje nas odloži, ostalo bi uredili sami.
Očitno pa je imel šofer prijatelja, s katerim sta skupaj služila na naivnih turistih, saj nas je zapeljal nekam ob reko in nas pospremil do dolgega čolna (long boat). Takoj mi je v glavi zagorela rdeča luč vendar smo vseeno povprašali za ceno. Po dolgi razlagi lastnika čolna, zakaj je bolje, da izberemo ta način, smo se vljudno poslovili.
Cena vožnje je bila vsaj 5x višja kot tista, katero sem našla na spletu. Šoferja smo prosili, da nas pelje do lokacije za katero smo prosili že takoj na začetku ampak je rekel, da je takoj za ovinkom in naj gremo peš. Vidno razočaran nas je pustil tam, da se znajdemo kot vemo in znamo. Tokrat je Google map držal z nami in nas hitro pripeljal na cilj.
WAT ARUN
Wat Arun, imenovan tudi Tempelj zore, se nahaja ob reki Chao Phraya v Bangkoku. Ime je dobil po hindujskem bogu Aruna. Znan je po svoji edinstveni arhitekturi in visokem stolpu, ki se dviga v nebo. Glavna zgradba templja je okrašena z barvitimi keramičnimi ploščicami in steklenimi fragmenti, ki ustvarjajo čudovite vzorce.
Prvič v Bangkoku.
Izjemno fotogeničen Wat Arun.
Čeprav nismo neki verski navdušenci, nas je tempelj s svojim izgledom in majhnimi podrobnostmi čisto prevzel. Sprehodili smo se naokrog in naredili nekaj fotografij ob teh fotogeničnih stavbah.
WAT PHO
Wat Pho, ali Tempelj Wat Phra Chetuphon, se nahaja na drugi strani reke in velja za enega najpomembnejših in največjih templjev v Bangkoku. Bogato zgodovina svetišča sega nazaj v 16. stoletje, obnovljeno pa je bilo v 18. stoletju. Templj je znan po svoji veličastni 46 metrov dolgi ležeči podobi Bude, ki je ena izmed največjih na svetu.
Poleg svojega verskega in arhitekturnega pomena je Wat Pho znan tudi po tradicionalni tajski masaži, saj ima v svojem kompleksu šolo tradicionalne tajske medicine.
Mogočen ležeči Buda.
KHAO SAN ROAD
Khao San Road je verjetno najbolj znana ulica v Bangkoku in se nahaja v središču mestnega okrožja Banglamphu, v bližini templja Wat Pho, palače Grand Palace in reke Chao Phraya.
Ta ulica je postala priljubljena destinacija med popotniki in turisti zaradi svoje živahne in raznolike atmosfere. Na Khao San Road-u boste našli številne restavracije, ulične prodajalce hrane, trgovine s spominki, nočne klube in ulične stojnice. Najbolj znana je pa seveda po svoji živahni nočni sceni in je priljubljeno mesto za zabavo, kjer se zbirajo popotniki iz celega sveta.
Mi smo jo obiskali podnevi, saj ponoči z majhnimi otroci tam nimaš kaj iskat, in bili zelo razočarani. Hrana je bila sicer dobra, spili smo pa tudi nekaj vrhunskih shake-ov. Prodajalci na stojnicah so bili pa popolnoma drugačni kot smo jih bili vajeni od drugod na Tajskem. Naveličani, arogantni, neprijazni, cene pa so bile zelo visoke.
Hitro smo ugotovili, da to ni za nas in se želeli odpraviti naprej, ko je naš tastarejši ugotovil, da je v taksiju pozabil fotoaparat (ki ga je dobil ravno pred potovanjem). Čeprav nam je bilo jasno, da so možnosti, da ga dobimo nazaj, približno take kot, da začne v tistem trenutku snežiti, smo vseeno poskusili. Prijazen prodajalec v 7/11 nam je pomagal poklicati taksi podjetje, vendar brez podatka o taksiju, s katerim smo se peljali, niso znali pomagati.
Smo pa se naučili, da je pametno vedno, ko se pelješ v taksiju, poslikat podatke o šoferju, ki so na vidnem mestu v notranjosti avtomobila. Ob žalostnih očeh našega pozabljivčka, smo poskusili še en (sicer nesmiselen) način. Ravno v bližini je bila policijska postaja, zato je naš ati vzel fanta in so šli naredit prijavo. Bolj za vzor kot kaj druga. No, fotoaparata (in čudovitih podvodnih fotk) nismo več videli, smo pa otroke naučili kako odreagirati v podobnih situacijah.
Iz te slavne ulice nimamo niti 1 fotografije.
NEON MARKET
Pozno popoldan je bil čas za nakupovanje. Ker smo imeli čas samo za en market, smo se odločili za Neon market v Bangkoku, ki se nam je zdel dovolj prijazen za tri, z energijo nabite, mulce.
Če iščete pristen tajski market, ta verjetno ni za vas. Meni je deloval bolj namenjen turistom kot domačinom. Ampak nam je bil zelo všeč, saj ni bilo gneče, stojnice so bile razporejene dovolj narazen, da si imel dober pregled nad gibanjem otrok, ponudba pa je bila kar solidna. Tudi sam izgled celotnega marketa je bil zelo lep. V sklopu je bilo več restavracij iz katerih je čudovito dišalo.
Ko smo nakupili kar smo želeli (beri: ko so se Rok in otroci naveličali čakat, da obhodima vse stojnice in grema še 3x nazaj – ker kaj pa, če bi vseeno vzeli tisto kar so imeli tam..), smo v eni izmed restavracij pojedli večerjo in se počasi odpravili proti hotelu.
LUMPINI PARK IN SLOVO OD TAJSKE
In je prišel dan, katerega sem se bala še preden smo odpotovali. Dan za slovo.
Let v Slovenijo smo imeli komaj zvečer, zato smo imeli še veliko časa. Po zajtrku smo se odjavili iz hotela in se dogovorili, da pri njih pustimo prtljago. Preostanek časa smo želeli preživeti v parku Lumpini, ki je eden izmed največjih in najbolj priljubljenih parkov v Bangkoku.
Lumpini Park, imenovan tudi “zelena oaza” Bangkoka, se nahaja v središču mesta in ponuja prebivalcem in obiskovalcem prijetno zatočišče pred vrvežem mestnega življenja.
Park, ki se razteza na več kot 140 hektarjih, je odličen kraj za rekreacijo in sprostitev. Obiskovalci lahko uživajo v hoji, teku, kolesarjenju ali si privoščijo piknik na travnatih površinah. Poleg tega je v parku jezero, na katerega se lahko podaš kar s čolnom. Seveda pa ne manjkajo igrala za naše najmlajše.
Kaja se je zaigrala z lokalno deklico.
Ena izmed posebnih značilnosti parka je prisotnost divjih monitorjev, velikih kuščarjev, ki se sprehajajo po območju. In prav to je nas najbolj pritegnilo, saj smo želeli v živo videti tega gigantskega kuščarja. In smo ga. Na žalost otrok in na moje olajšanje samo od daleč.
Po večurnem sproščanju v parku je napočil čas za odhod. Vrnili smo se v hotel, pobasali prtljago in se s taksijem odpravili do letališča, kjer smo s sladko grenkim okusom čakali na odhod domov.
Vtisi, ki jih je Tajska in potovanje kot tako, pustilo na nas, so neverjetni in se jih sploh ne da opisati z besedami. Z zagotovostjo lahko trdim, da se bomo kmalu spet vrnili v to prečudovito deželo, saj nas čaka še ogromno neodkritega.
