Veliko smo prebrali o uporabi slonov za turistične namene na Tajskem. In prebrano nam ni bilo niti najmanj všeč.
Uporaba slonov za turistične namene je bila v preteklosti zelo razširjena praksa Tajskem. Sloni so se uporabljali na različne načine, da bi privabili turiste in ustvarili dohodek.
Hvala bogu so turisti vedno bolj ozaveščeni glede tega problema in so začeli zavračati razna jahanja slonov, predstave ipd. Temu so se morali prilagoditi tudi ponudniki. Če ni povpraševanja, pač ne moreš tega prodajati. Žal se ta način pridobivanja denarja še ni čisto izkoreninil, je pa veliko boljše.
Ustanovila so se mnoga zavetišča za slone, katere so rešili (odkupili) od ponudnikov teh atrakcij in jim omogočili boljše življenje v čimbolj naravnem okolju. Ker pa sloni niso poceni, so za njihovo skrb potrebovali denar. Zato so začeli turistom ponujati obisk zavetišč.
Po konkretni raziskavi slonjih zavetišč, smo se odločili za Elephant Legend. Cena na osebo je bila okrog 50€/osebo, vključevala pa je prevoz od hotela in nazaj (vožnja je trajala prb. 1,5h), kosilo na lokaciji in kopanje na slapovih.
Ko smo prišli na naš cilj, so nas najprej oblekli v posebne obleke, podobne kot jih nosijo tudi sami. Nato so nam povedali svojo zgodbo, nas naučili nekaj več o slonih in njihovem obnašanju, prehranjevanju,.. Skupaj smo pripravili hrano za slone, narezali lubenico, pobasali še banane in se odpravili do slončkov.
Slonji objemčki.
Občutkov, ki so nas preletavali ob pogledu na te čudovite, nežne velikane, se ne da opisati. To se ne more primerjati z obiskom živalskega vrta. Tukaj se sloni prosto gibajo, med vami ni ograje, lahko se jih dotakneš in jim ponudiš hrano, ki jo z rilcem nežno vzamejo iz tvojih rok. Naša malčica sicer ni bila zainteresirana, da bi z njimi delila vso to slastno sadje, zato se je utaborila pred posodo in sama uživala v mini bananah in sladki lubenici.
Malo je sumničavo pogledovala to dolgo stvar, ki je opletala okrog nje.
Po hranjenju smo se s sloni sprehodili do blatne mlake, kjer smo jih namazali z blatom, katero jim pomaga, da se ohladijo, jih ščiti pred sončnimi žarki in insekti, odstranjuje nekatere parazite in jim olajša morebitno srbenje kože.
Kasneje smo slone pospremili do reke, kjer smo se skupaj okopali in sprali iz sebe (in njih) blato iz mlake. Ta del je bil otrokom najljubši, saj so se na veliko škropili in polivali, pri igri pa so sodelovali tudi vodniki in tako naredili še večjo zabavo.
"V atijevem naročju je najbolj ziher."
Ko smo bili mi in slončki čisti, smo se preoblekli in pojedli kosilo, ki so nam ga pripravili. Na voljo smo imeli sadje, želejčke, bananin čips, za glavno jed pa pečen riž s piščancem, zavit v bananine liste. S polnimi trebuščki smo samo še pomahali našim novim prijateljem v slovo in se odpeljali do bližnjega slapa, iz katerega so lahko najpogumnejši tudi skakali v vodo (seveda je bil naš ati med njimi).
Celotna izkušnja je bila več kot čudovita in ostala nam bo za vedno v prelepem spominu. Vsaka taka izkušnja nas še bolj poveže kot družino, in to je to kar pri nas največ šteje. Če se odpravljate na Tajsko, vam več kot priporočamo obisk enega izmed mnogih zavetišč za slone. Preden rezervirate pa se le pozanimajte, če so res avtentični.
Če vas zanima kam smo se premaknili naslednji dan, si preberite – GREMO NA MORJE.
