Odkar imam otroke, še nisem potovala brez vsaj enega od njih. Torej že kakšnih 15 let. Tokrat pa se je čisto spontano pojavila priložnost za krajši oddih v Apuliji, kamor sva se odpravili s prijateljico, ki ima prav tako otroke. Zdelo se nama je, da si končno vzameva nekaj dni samo zase – brez organiziranja, kuhanja, pospravljanja in vprašanj “mami, kje je…”. 😅
Ko sva izbirali destinacijo, sva obe skoraj istočasno omenili Bari. Ta je že dlje časa na mojem seznamu želja, zato je hitro padla odločitev: 4 dnevno potovanje v Apulijo, raziskovanje Barija z okolico, veliko čvekanja, dobra hrana in malo tišine.
Letalske karte sva kupili za dobrih 40 €, leteli pa sva z Ryanair iz Trsta. Povezava je bila res super, saj sva leteli zgodaj zjutraj, nazaj pa pozno popoldan, kar pomeni skoraj polne 4 dni na destinaciji.
Najprej sva mislili potovati samo z majhnim nahrbtnikom, ki je vključen v ceno vozovnice, potem pa sva si tik pred zdajci premislili, saj sva se spomnili na italijanske tržnice in vse dobrote, ki jih bova skoraj sigurno želeli odnesti domov. In še dobro, da sva si premislili. 
DAN 1
Ko sva prispeli na letališče v Bari, sva poiskali shuttle bus do centra mesta. Cena enosmerne vozovnice je bila 5 €, avtobus pa najdeš čisto enostavno, saj stoji direktno pred izhodom z letališča. Nastanjeni sva bili nedaleč stran od starega mestnega jedra v prostornem stanovanju, ki ga res priporočam: Apulia Journey – Manzoni 11. Plačali sva 100€/noč, dobili pa stanovanje za 6 odraslih oseb.
Ker soba še ni bila pripravljena, sva samo odložili prtljago in se takoj odpravili v mesto.
Bari - prvi vtisi
Bari naju je takoj navdušil. Mesto ima tisti pravi južnoitalijanski utrip z ozkimi ulicami, perilom, obešenim med stavbami, domačini, ki sedijo pred hišami in klepetajo, ter majhnimi lokalčki, iz katerih diši po sveži focacci in testeninah. Deluje precej bolj pristno kot marsikatero italijansko mesto, ki smo ga obiskali do zdaj. Ni olepšan samo za turiste, ampak ima neko domačnost in živahnost, zaradi katere se hitro počutiš sproščeno.
Po kar nekaj prehojenih korakih sva planili na ocvrte morske sadeže, ki jih praktično najdeš skoraj na vsakem ovinku. Nato sva si na enem od trgov naročili kavico, ki se je zaradi nenadnega poslabšanja vremena hitro spremenila v dvourni klepet, poln smeha.
Kasneje sva si privoščili še kratko “siesto”. Hitro sva namreč ugotovili, da se tukaj življenje sredi dneva za nekaj ur res nekoliko ustavi. Veliko trgovin in manjših lokalov zapre vrata, domačini pa si vzamejo čas za kosilo, počitek ali dolg klepet. Nama je ta počasnejši tempo prav ustrezal, saj sva bili po dolgem času tudi sami brez hitenja.
Zvečer pa naju je, seveda, čakala še dobra večerja.
DAN 2
Drugi dan je bil namenjen raziskovanju okoliških mestec. Izbrali sva Polignano a Mare in Monopoli. Otroci so bili seveda navdušeni predvsem nad dejstvom, da greva v kraj, ki se imenuje enako kot naša priljubljena družabna igra. 😄
Preko aplikacije Trenitalia sva rezervirali vozovnice za vlak – najprej do Polignana, potem naprej do Monopolija in na koncu nazaj v Bari. Vse skupaj naju je stalo približno 8 €, povezave pa so bile res enostavne in super organizirane.
Polignano a Mare - klifi in razgledi
Polignano a Mare je eno bolj fotogeničnih mestec v Apuliji. Zgrajeno je na visokih klifih nad turkiznim morjem, razgledi pa so res skoraj nerealni. Majhne bele hiške, ozke kamnite ulice, cvetje na balkonih in vonj po morju ustvarijo tisto pravo mediteransko vzdušje, zaradi katerega bi lahko tam brez problema sedel ure in ure.
Od železniške postaje do starega mestnega jedra je samo nekaj minut hoje. Najprej sva si privoščili kavico in panzerotto – ocvrto testo, polnjeno z mocarelo in paradižnikovo omako, ki je v tem delu Italije obvezna stvar. Nato sva se sprehodili po ozkih kamnitih ulicah in uživali ob čudovitih razgledih na kristalno čisto morje.
Najbolj znana foto točka v mestu je most Lama Monachile, s katerega imaš razgled na znamenito plažo Cala Monachile. Ko sva zjutraj prispeli, sva bili tam skoraj sami, okrog 10. ure pa se je mestece že začelo polniti s turisti. Zato res priporočam zgodnji obisk, ko je vse še mirno in spokojno.
Nekaj časa sva si vzeli tudi na sami plaži Cala Monachile, kjer sva samo sedeli, opazovali ljudi in uživali v razgledu, potem pa počasi nadaljevali pot naprej proti Monopoliju.
Če imaš več časa, se v Polignanu splača obiskati tudi kakšno od razglednih točk ob klifih ali pa se odpraviti na izlet z ladjico do morskih jam, po katerih je mestece zelo znano. Veliko ljudi si tukaj izposodi tudi SUP ali manjši čoln, saj je pogled na mesto z morja menda še lepši kot iz kopnega. Ljubitelji fotografije pa bodo skoraj na vsakem koraku našli popoln kotiček za razglednico.
Mimogrede – iz Polignana prihaja tudi svetovno znani pevec Domenico Modugno, avtor legendarne pesmi “Volare”.
Monopoli – sproščeno obmorsko mesto
Monopoli je še eno tistih mest v Apuliji, ki te hitro posrka vase. Belo staro mestno jedro, ozke ulice, majhni trgi in vonj po morju ustvarijo občutek, kot da si v nekem filmu, kjer se čas malo upočasni. V primerjavi s Polignanom deluje bolj umirjeno, manj “dramatično”, ampak zato mogoče še bolj pristno in prijetno za brezciljno raziskovanje.
Prva stvar tukaj je bila, da sva se malce izgubili. Ob izstopu iz vlaka sva krenili v napačno smer, ampak nič hudega, sva pač naredili nekaj tisoč korakov več.
Ko sva končno prišli do mestnega jedra, naju je najprej zamikal sladoled, ki ga je v Italiji treba nujno poskusit. Bil je odličen. In na najino presenečenje tudi cenejši kot pri nas. Pri njih nimajo “na kepice”, ampak se cena običajno določa po številu okusov – za dva okusa sva plačali 3 €.
Sprehodili sva se še do plaže Cala Porta Bianca, ene izmed bolj znanih mestnih plaž z belim kamenjem in kristalno čistim morjem, ki se skoraj zlije z obzidjem starega mesta. Kljub temu, da je tik ob centru, deluje presenetljivo mirno in slikovito. Seveda sva se, ne glede na nekoliko mrzlo vodo, pogumno vrgli noter. Ker kako se lahko upreš takšni barvi morja.
Na poti nazaj proti železniški postaji sva zavili še v eno od majhnih lokalnih restavracij (takih “domačih” osterij), kjer sva jedli najboljše testenine do zdaj. Preprosto, brez kompliciranja, ampak res odlično – in še vedno po nižjih cenah kot doma.
Zadovoljni sva se nato vrnili z vlakom nazaj v najino “bazo” v Bari.
Če imaš v Monopoliju malo več časa, se splača raziskati tudi staro pristanišče, kjer ribiči še vedno zjutraj prinašajo svež ulov in kjer mesto pokaže svojo bolj “vsakdanjo” plat. Zelo lep je tudi sprehod po mestnem obzidju, od koder se odpirajo razgledi na morje in skrite zalivčke pod starim mestom. Če si ljubitelj plaž, lahko poiščeš še kakšno od manjših mestnih plaž malo izven centra, ki so pogosto precej manj obljudene kot glavne točke.
Večerni Bari – lokalno življenje, hrana in utrip mesta
Po kratkem počitku v stanovanju sva se odpravili še na večerno raziskovanje mesta Bari.
Kratek sprehod po starem jedru, opazovanje domačinov ob njihovih večernih ritualih in počasnem utripu mesta, kasneje pa še kozarček ali dva v lokalnem baru, kjer je bilo res krasno vzdušje.
Za konec pa še burger s hobotnico – in dan je bil popoln.
DAN 3
Plan za zadnji cel dan je bil obisk mesta Alberobello. Že doma sva raziskovali, kako bi v istem dnevu obiskali še Matero, ampak z javnim prevozom to skoraj ni izvedljivo. Zato sva se odločili za najem avtomobila.
Ker je bilo povsod vse razprodano, sva se zgodaj zjutraj odpeljali na letališče in poskusili srečo še tam. Mimogrede sva ugotovili, da mestni avtobus do letališča stane samo 1,50 €, medtem ko shuttle 5 €.
Na letališču so bile dolge vrste in skoraj nobenega prostega avtomobila. Ko sva že skoraj obupali, sva pri zadnjem ponudniku le dobili avto – za približno 60 €. Še dobro, ker so nama drugje ponujali tudi po 170 € za en dan. Če potujete v Apulijo, res priporočam rezervacijo avtomobila vnaprej.
Končno sva se lahko odpeljali proti Alberobellu.
Alberobello in trulli hiške
Alberobello leži približno uro vožnje iz Barija in je verjetno najbolj prepoznavno mestece v Apuliji. Znano je po svojih značilnih belih hiškah s stožčastimi strehami – trullijih, zaradi katerih kraj deluje skoraj kot iz pravljice.
Celotno staro jedro je pod zaščito Unesca in res ima čisto poseben “vibe”. Ozke ulice, kamnite hiške, cvetje in razgledi ustvarijo občutek, kot da si stopil v nek drug čas.
Zaradi komplikacij z rent-a-carjem sva bili kar pozni, zato so naju že pričakale gruče turistov, ki so prihajali s turističnimi avtobusi. Čeprav naju je to malo zmotilo, sva vseeno uživali v sprehodu po tem res prekrasnem mestecu. Da foto točk niti ne omenjam. 😄 Še eno izjemno fotogenično mestece v tem delu Italije.
Na hitro sva še nekaj pojedli, potem pa nadaljevali pot proti Materi.
Matera – impresivno kamnito mesto
Matera je eno najbolj posebnih mest v južni Italiji in leži približno uro vožnje iz Barija. Znana je predvsem po starodavnem delu mesta Sassi di Matera, kjer so hiše, cerkve in ulice dobesedno vklesane v skalo. Zaradi svoje edinstvene podobe je mesto pod zaščito Unesca, mnogi pa ga poznajo tudi iz filmov o Jamesu Bondu in Svetem pismu.
Ko sva prvič zagledali mesto, sva za nekaj trenutkov ostali čisto brez besed. Matera izgleda res mogočno – kot kamnito mesto, ki se dramatično dviga iz skale. Hiše, stopnice, oboki in cerkvice so zloženi eden nad drugim in skupaj ustvarjajo prizor, ki deluje skoraj neresnično. Bolj kot sva hodili po ozkih ulicah, bolj naju je navduševala. Na vsakem koraku novi razgledi, skriti kotički in neverjetni detajli.
Na vrhu sva si privoščili še ledeno kavo in dolg klepet. To je bil eden tistih trenutkov na potovanju, ko se ti nikamor ne mudi in samo uživaš v trenutku.
Zvečer sva bili tako utrujeni, da sva zmogli samo do bližnje picerije, pojedli odlično pico in šli spat.
DAN 4
Pa je prišel zadnji dan. Čisto prehitro je minilo. Ampak čakalo naju je še nekaj, česar sva se izjemno veselili – obisk lokalne tržnice in nakup darilc za vse najine doma.
Lokalna tržnica in slovo od Apulije
Ker obe obožujeva hrano, sploh lokalno, sva se komaj zadrževali. Ponudba na tržnici je bila res izjemna – od svežih morskih sadežev in rib, do oreščkov, olivnega olja, testenin, sadja, zelenjave … Ni da ni. Hitro je postalo jasno, da bo tudi dodatno kupljen kovček premajhen. 😅
Pred odhodom sva skočili še na krožnik slavnih orecchiette – tradicionalnih testenin iz Apulije, katerih ime pomeni »majhna ušesa«. Najpogosteje jih postrežejo z bogato paradižnikovo omako ali z zelenjem cime di rapa, njihov domač okus pa je bil res nekaj posebnega.
Potem pa še avtobus do letališča in počasi nazaj v objem najinih domačih.
Kaj naju je v Apuliji najbolj presenetilo?
Najbolj naju je presenetilo to, kako zelo je Apulija presegla najina pričakovanja. Obe sva pričakovali lepo Italijo, dobro hrano in simpatična mesta … ampak dobili sva še veliko več.
Prva stvar so definitivno cene. Iskreno sva mislili, da bo Italija dražja od Slovenije, ampak je bilo velikokrat ravno obratno. Odlična kava za normalno ceno, božanski sladoledi, testenine, morska hrana … skoraj povsod sva jedli bolje in ceneje kot doma.
Tudi javni prevoz naju je pozitivno presenetil – vlaki so bili ugodni, povezave dobre, vse skupaj pa zelo enostavno za organizacijo.
Potem je tukaj hrana. Mislim, da v štirih dneh nisva pojedli niti enega slabega obroka. Od sveže focaccie in testenin, pice, pa do morskih sadežev in lokalnih dobrot s tržnice – vse je bilo res okusno in pripravljeno z nekim posebnim občutkom za preprostost.
Ogromen vtis pa so na naju naredila tudi mesta. Na relativno majhnem območju najdeš toliko različnih krajev, vsak s svojim karakterjem.
Bari je živahen in avtentičen, Polignano eleganten in razgledniški, Monopoli sproščen in morski, Alberobello pravljičen, Matera pa skoraj neresnična. In ravno ta raznolikost naredi Apulijo tako posebno.
Presenetili so naju tudi ljudje. Večkrat so nama domačini priskočili na pomoč kar sami od sebe – z nasvetom, razlago ali prijaznim pogovorom, čeprav jih sploh nisva prosili. Povsod sva imeli občutek topline in sproščenosti.
In mogoče še nekaj – tempo življenja. Nikomur se ne mudi. Ljudje sedijo na trgih, klepetajo, pijejo kavo, uživajo v večerih. Vse skupaj te kar malo prisili, da se umiriš tudi sam.
Je pa res, da je promet tam čisto druga zgodba. 😅 Veliko trobljenja, nepotrpežljivosti, mahanja z rokami in glasnega »pogovarjanja« med vozniki. Ampak nekako sva to od Italije tudi pričakovali, zato nama je bilo na trenutke že prav zabavno opazovati ves ta njihov kaotičen temperament.
Zaključek potovanja po Apuliji
To potovanje je bilo čisto drugačno od vsega, kar sem vajena. Prvič po dolgem času brez otrok, brez nenehnega prilagajanja urnika in brez hitenja. Samo spontano raziskovanje, dolgi pogovori, dobra hrana in tisti občutek svobode, ki ga na potovanjih včasih malo pogrešaš.
In iskreno? Takšni pobegi so včasih res potrebni.
Apulija naju je popolnoma navdušila – s svojo energijo, toplino ljudi, čudovitimi mesti in neverjetno hrano. Z veseljem še kdaj ponoviva. 
Pred odhodom sva si seveda uredili tudi Turistično zavarovanje z asistenco v tujini pri Zavarovalnici Sava, kar je pri takih spontanih potovanjih, kjer se načrti sproti spreminjajo, res ena tistih stvari, ki ti dajo mir v glavi in brezskrbnost na poti.
❓ FAQ
Koliko dni je dovolj za Apulijo?
Za osnovni pregled Apulije je dovolj 3–5 dni. V 4 dneh lahko obiščeš Bari, Polignano a Mare, Monopoli, Alberobello in celo Matero.
Ali se po Apuliji lahko potuje brez avta?
Da. Med večjimi mesti (Bari, Polignano, Monopoli, Alberobello, Matera) dobro deluje javni prevoz. Za bolj oddaljene kraje ali bolj fleksibilno raziskovanje (npr. kombinacija več destinacij v enem dnevu) pa je najem avtomobila bolj praktična izbira.
Je Apulija draga?
Ne. Cene hrane, kave in javnega prevoza so pogosto nižje kot v Sloveniji. Največji strošek običajno predstavlja nastanitev ali najem avtomobila.
Kdaj je najboljši čas za obisk Apulije?
Najboljši čas je pomlad (april–junij) in jesen (september–oktober), ko ni ekstremne vročine in je manj gneče.
Kaj videti v Apuliji v 4 dneh?
V 4 dneh lahko obiščeš Bari, Polignano a Mare, Monopoli, Alberobello in Matero. Gre za kombinacijo obmorskih mest, zgodovinskih mestec in enega najbolj znanih kamnitih mest v Italiji.
Kako do Apulije iz Slovenije?
Najlažje je z letom do Barija. Iz Slovenije pogosto letijo nizkocenovni prevozniki iz bližnjih letališč (npr. Trst, Benetke, Zagreb).
Kaj je značilno za Apulijo?
Apulija je znana po belih mestih ob morju, trullijih v Alberobellu, odlični hrani (focaccia, orecchiette, morska hrana) in sproščenem južnoitalijanskem življenjskem tempu.
Več zanimivih idej za potepanje po Evropi, najdeš TUKAJ.
